Aljoša Kous bo branil našo mlako tudi v 2021

5, feb 2021

Intervju je bil opravljen iz strani Gregorja Hočevarja.

GH: V tej sezoni si pobral cel kup individualnih priznanj, poleg najboljšega defensive backa lige si bil tudi vodilni v prestreženih podajah in najboljši obrambni posameznik Frogsov. Kaj takšna predstava naredi za motivacijo igralca in kaj to predstavlja za naslednjo sezono?

AK: “Če gledamo glede na točkovanje sem mogoče res prikazal najboljše igre kot defensive back. Je pa pri nas obrambnih igralcev veliko skritih malenkosti, ki naredijo igralca, ki izstopa ampak ni iste prepoznavnosti. Zato so igralci kot so Zelnik, Pugelj, Kotnik, pridobili poziv v reprezentanco in kotirajo na lestvici najboljših igralcev v ligi višje od mene pa čeprav imajo slabšo statistiko od mene. Kot veterana v ekipi z evropskimi izkušnjami se je od mene nekako pričakovalo, da bom vodilni v statističnih kategorijah znotraj naše ekipe, ker preostali soigralci postorijo kakšno napako in se pozna pol pri ostalih, v tem primeru pri moji statistiki. Motivacija vsako sezono je ista, biti boljši kot lani. Ko bodo številke začele upadati pa bo čas za slovo. Če bi se me vprašalo pred začetkom sezone kakšne številke bodo na koncu sezone si ne bi nikoli zamišljal takšne sezone. Lahko samo rečem, da se pozna, da ni več v moji ekipi Lavriča starejšega, ki bi mi pobiral tackle haha (smeh). Se je pa opazilo kako lahko dnevno počutje vpliva na samo igro posameznika. Na tretjem tednu v Planici nisem dosegel niti enega interceptiona pa smo imeli dokaj ugodne ekipe. Za naslednjo sezono pa je cilj doseči mejnik 200 tacklov in 25 INT.”

GH: Si najizkušenejši igralec v ekipi, z izkušnjami iz slovenskih, pa tudi nemških in škotskih klubov. Kako je igranje na evropskem nivoju vplivalo nate kot igralca in česa si se največ naučil v času igranja za tuje klube?

AK: “Največ sem se naučil kako hitri so lahko nekateri receiverji in kako te lahko po domače povedano vrže na rit igralec s hitrimi nenadnimi spremembami smeri. (smeh) V življenju ne bom pozabil AJ-ja iz Kaiserlautern Eaglesov s svojo svetlobno hitrostjo in Jeremy-a Pot-a iz francoske ekipe Kalikakou, ko mi je polomil gleznje, ko je dosegel TD. Svojo igro potem prilagajas glede na sposobnosti recieverjev, če ne moreš parirati v hitrosti jih je potrebno ustaviti na drugačen način. Na mednarodnih turnirjih se naučih res veliko stvari. Od coverage-a, do komunikacije, branja playov. Predvsem pa je čast igrati za tuje klube, ker te spoštujejo kot dobrega igralca. Tudi vidiš kaj je klub s tabo pridobil in koliko lahko pripomoreš ekipi do višje zmage nad slabšo ekipo in manjšin porazom proti boljši ekipi.”

GH: Pred sezono si izjavil, da bo prva sezona Frogsov namenjena zlasti uigravanju, druga sezona pa že lahko predstavlja presenečenje. Kako bi ocenil stanje ekipe po končani prvi sezoni in ali misliš, da je presenečenje za naslednjo sezono na mestu?

AK: “Ja res je. Cilj in načrt s predsednikom in takratnim trenerjem Makucem je bil stabilizirati okolje, postaviti temelje, sestaviti ekipo in uigravati prvo sezono z rookie podajalcem. Tudi v obrambi smo bili sami novinci in drugega proti uigranim napadom kot jih imajo Jazbeci ali pa Knightsi, z učenjem iz napak nismo mogli pričakovati. Stanje ekipe mislim, da je več kot zadovoljivo. Premagovali smo ekipe iz spodnjega dela lestvice in izgubljali proti ekipam iz zgornjega dela lestvice z dvemi TD razlike je rezultat, ki je kazal plod trdega dela kljub vsem težavam s katerimi smo se soočili z infrastrukturo, delovnim časom, odpadanja treningov, COVID situacijo, pomanjkanjem igralcev na nekaterih tekmah, itd. 8-8 rezultat je za prvo sezono več kot uspešen. Presenetili smo letos z zmago proti Domžalam Tigers, verjamem pa tudi, da lahko naslednjo leto presenetimo Ljubljano Killer bees. Tako, da bo naslednja sezona polna presenečenj in dobrih tekem, pa ne samo med nami ampak tudi ostalimi ekipami.”

GH: Kot že omenjeno, imaš pri 32ih letih vrsto izkušenj in nagrad v igranju flag footballa. Nam lahko na kratko opišeš, kako pa si sploh zašel v ta šport in kaj te je vleklo, da si pri tem toliko časa vztrajal?

AK: “Relativno imajo nekateri igralci v flag footballu več izkušenj od mene. Sam sem v ta šport prišel bolj kot ne po naključju pet let nazaj, ko sem v svoji radijski oddaji gostil takrat predsednico kluba Ljubljana Mustangs Vicky Korelc (zdaj poročeno Lee). Ubistvu me je “zadolžila” da naj ji pomagam pri razvoju programu z otroki in tako so se stvari pričele odvijati prvotno kot trener mladinskih selekcij, potem pa je tukaj prišlo do članske ekipe, itd. V nekem trenutku je prišlo do sporazumne prekinitve sodelovanja kamor me je pot zapeljala v rodni kraj mojega očeta Kočevje kjer sem za Wild Hogse igral 2 sezoni, v prvi sezoni smo “senzacionalno” osvojili drugo mesto v Slovenski flag football ligi (SFFL). Potem pa je sledila nova pot, ker je bilo Kočevje malo odročno za vožnjo, ustanovitev Ljubljana Frogs in voila. Ko enkrat začneš igrati ta šport ga instant vzljubiš in brez njega ti je življenje prazno. Predvsem, če si v njemu dober in imaš nekaj talenta. In možnost napredka ter pokazati Sloveniji in svetu, da se da narediti marsikaj na profesionalen način kljub dejstvu, da smo športniki amaterji, je tista gonilna sila. Predvsem, ko si obkrožen s soigralci, ki so ti kot družina. Potem je težko prenehati in težko bo, ko bo enkrat konec igralskih dni.”

GH: Kot pri vsakem športu, se tudi pri flag footballu igralci nekoč upokojijo. Ali že imaš kakšne načrte, kaj želiš početi po koncu flag football kariere oz. ali želiš še naprej delovati v tem športu?

AK: “Kot pravim, ko si enkrat vpet v ta šport je težko kar odkorati od njega. Prvo je cilj postaviti zdrave temelje kluba in predati v nekem trenutku vso znanje drugim in jih podpirati pri gradnji Ljubljana Frogs kot blagovne znamke športnega kluba. Potem je načrt predajati znanje kot trener novim igralcem, da bodo nizali uspešne rezultate ne samo na igrišču ampak tudi v osebnem življenju in podpirali rast in delovanje s pozitivno noto in poudarkom na družbeno odgovornost. Ker sem sam gradnik mi je želja zgraditi neko uspešno zgodbo z neko reprezentanco in uvrstitvijo na Olimpijske igre v Los Angelesu 2028. Pa naj bo to s Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Azarbedjanom ali pa kamor me popelje pot kjer so nekoč stopali moji predniki. Želja pa je pripeljati kakšno reprezentanco iz Mikronezije na svetovno prvenstvo in mešati štrene najboljšim ekipam.”

GH: V svojih letih igranja si tekmoval proti mnogim klubom iz različnih lig. Kako se po tvojem mnenju razvija Slovenska flag football liga in kako vidiš prihodnost lige in klubov v naslednjih nekaj letih?

AK: “Slovenska liga se razvija kolikor ji to omogočajo resursi in kadrovski kapital. Lahko bi bilo bolje, lahko bi bilo slabše. Glede na izkušnje smo slovenci trdovratni nasprotniki marsikateri ekipi v Evropi kar so dokazali Novo meščani s tretjim mestom na Big Bowlu, v Nemčiji, Wild Hogsi z osvojenim drugim mestom na Bamboo Bowlu v Nemčiji in mini reprezentanca Killer beesov na Flagging New Year na Škotskem kjer so osvojili peto mesto. Moje mnenje je, da bi vsak klub iz SFFL lahko igral kjerkoli v Evropi v prvi ligi in bi dosegali zavidljive rezultate. Tudi v BAFA (UK), ki je za moje pojme najtežja liga v Evropi in upam da okusim igranje letos tudi tam kot član ekipe Cardiff Hurricanes. Tudi punce iz Domžal Tigers bodo osvojile Evropo v nekem trenutku. Kljub svoji majhnosti smo zopet dokaz, da imamo kar nekaj talenta v našem bazenu, potrebno ga bo samo pametno izkoristiti. Za korak višje v razvoju pa bodo vodilni v zvezi morali priskrbeti in izobraziti sodnike, saj sem mnenja, da igralec igralcu ne more soditi pristransko in bo vedno nekaj spornega.”

GH: Kdor te pozna, ve, da si strasten navijač NFL ekipe Raiders. Kako se je rodila ta ljubezen in kako ocenjuješ težavno obdobje, ki ga klub prestaja že nekaj let?

AK: Vse moje ekipe izbiram na podlagi barv, logotipa in zgodovine. Edina kluba brez nekih oprijemljivih rezultatov sta Norwich city in Los Angeles Clippersi in kdor mi reče bandwagon ne ve da slednje ljubeče sovražim že od leta 1998. Potem so tu Dodgersi in Radersi. California love. NWA so v svojem spotu imeli Raiders kapco. In kot fanatik športnih dokumentarcev sem zasledil Johna Maddena ter Bo Jacksona, videl kakšno zgodovino ima za sabo franšiza in ljubezen je nastala in ostala kljub dejstvu, da sem v Londonu na tekmi proti Seattle Seahawksom v živo videl (kot darilo za rojstni dan moje zaročenke) samo en klinčev field goal svoje ekipe (smeh). Vsaka stvar potrebuje svoj proces in dobre temelje in John Gruden ima vse kvalitete, da pripelje Raiderse do Super bowla v nekem trenutku. Morajo se poklopiti picki na draftu, veterani na FA in kakšen trade in seveda QB. Moje mnenje je, da ima Derek Carr samo še eno priložnost za dokazovanje naslednjo leto. In tako stremimo tudi v Ljubljana Frogs. Dolgoročni projekt z mladim podajalcem, mladimi lovilci in veterani. Lahko si večkrat državni prvak ampak največjo težo ima, ko si prvak v ligi, ki je najbolj napredovala z največ možnimi ekipami. In srčno upam, da se SFFL kmalu pridružita tudi Maribor in Murska Sobota, ter da oživijo klube v Kopru, Velenju, Slovenski Bistrici in Žalcu.”